V preambuli te listine je nedvoumno zapisano, da Socialistična federativna republika Jugoslavija, katere del je bila tudi Socialistična republika Slovenija, ni bila pravno urejena suverena država in da so se v njej hudo kršile človekove ter nacionalne pravice.

Posebno težek primer sistematičnega kršenja temeljnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bila uporaba strelnega orožja pri ilegalnem prehodu meje in posledično tudi takojšnje usmrtitve prebežnikov na t. i. slovenskem berlinskem zidu.

Kandidat za predsednika Vrhovnega sodišča je javno izjavil, da je sodeloval kot preiskovalni sodnik pri ogledu trupla ilegalnega prebežnika meje, ki je bil ustreljen v hrbet in je obležal na italijanski strani.

Na seji Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je začasna predsednica Vrhovnega sodišča izjavila, da so bile na občni seji vrhovnih sodnikov razjasnjene vse dileme okoli ravnanj kandidata za predsednika Vrhovnega sodišča v preteklosti.

Tudi minister za pravosodje je zatrdil, da je pregledal vso potrebno dokumentacijo in da ravnanja kandidata za predsednika Vrhovnega sodišča v preteklosti niso sporna.

Po javnosti znanih podatkih je bil ilegalni prestop meje pravno kvalificiran kot prekršek, zaradi katerega je bila predpisana denarna ali krajša zaporna kazen. Takrat veljavna zakonodaja je ilegalni prestop meje kvalificirala kot kaznivo dejanje le v primerih organiziranih ilegalnih prestopov meje, ki so imeli namen rušenja takratne ustavne ureditve.

V zvezi s tem, spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, vas podpisniki izjave pozivamo, da zagotovite odgovore začasne predsednice Vrhovnega sodišča, ministra za pravosodje in kandidata za predsednika Vrhovnega sodišča na naslednji vprašanji:

1. Kateri javno objavljeni predpis iz tistega časa je nekdanji jugoslovanski vojski dovoljeval streljanje na ilegalne prebežnike meje, zlasti na tiste, ki so bežali iz nekdanje Jugoslavije v tujino? Prosimo za konkretno navedbo predpisa in člena.

2. Kakšno vlogo so pri tem po javno objavljenih predpisih imeli takratni preiskovalni sodniki ali tožilci in kakšne so bile njihove naloge?

Poleg tega Vas, spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, dodatno pozivamo, da zagotovite odgovore kandidata za predsednika Vrhovnega sodišča še na naslednja vprašanja:

1. Kakšen je bil konkreten epilog dogodka, ki ste mu prisostvovali, kakor ste javno potrdili?

2. Kakšni postopki so bili sproženi zoper vojaka, ki je omenjeno osebo ubil in zoper njegove nadrejene?

3. Kako in pred katerimi sodišči je bil ta primer zaključen?

4. V primeru, da o tem ne veste nič, vas sprašujemo, ali ste po takrat veljavnih predpisih kot državljan in ne le kot preiskovalni sodnik prijavili kaznivo dejanje umora in komu ste ga prijavili?

Odgovori na ta vprašanja so ključnega pomena tudi v luči navedb obče seje vrhovnih sodnikov, ki naj bi preteklost kandidata že razčistila. Prav tako so odgovori na ta vprašanja ključnega pomena z vidika trditve ministra, da so bila vsa dejstva v zvezi z ravnanji kandidata v preteklosti nesporno preverjena.

Dokler javnost ne prejme popolnih odgovorov na vsa navedena vprašanja, menimo, da pomisleki, ki se pojavljajo ob izvolitvi predsednika Vrhovnega sodišča, niso za javnost dovolj razčiščeni. Imenovanje bi povzročilo globoko nezaupanje v institut predsednika Vrhovnega sodišča kot visoke sodne oblasti v Republiki Sloveniji.

Podpisniki te izjave pričakujemo, da bo Državni zbor RS ob 20. obletnici slovenske osamosvojitve branil človekove pravice in temeljne svoboščine, pravno državo in osebno dostojanstvo žrtev slovenskega berlinskega zidu.