Zbor za republiko želi v zvezi z včerajšnjimi izjavami predsednika Vlade Pahorja in Ministrstva za zunanje zadeve sporočiti naslednje:
Izjava RH
1. Iz Pahorjeve izjave je očitno, da nekaj ni v redu. Pahor ni povedal nič vsebinskega razen, da je dal neko svojo domnevno pravno interpretacijo. A dejstva ostajajo odprta. Čemu so prisostvovali Švedi in Američani? In kdaj? Pahorjeve izjave samo potrjujejo, da obstoj in obseg prevzetih mednarodnopravnih obveznosti, ki se sprejemajo z AS, ni jasen. Ni jasno, kaj se v resnici sprejema z AS. Vprašanje je, kakšen je bil neformalni dogovor ali morda neformalni dogovori med Pahorjem in Kosorjevo? Ali sta se na štiri oči in/ali pred Švedi in Američani uskladila glede hrvaške izjave, ki očitno ni le enostranska interpretativna izjava, ampak po svojih mednarodnopravnih posledicah mnogo več?
2. Izjava MZZ nesprejemljivo govori o namigovanjih. Izjave RH, ki je del hrvaškega zakona o ratifikaciji, in ki je bila javno objavljena pred podpisom sporazuma, ni možno šteti le za namigovanja. Sporne so navedbe Izjave RH, ne Zbora za republiko. Ali lahko Pahor in MZZ potrdita in dokažeta, da z RH ni bila usklajena nobena izjava in da na noben formalen ali neformalen način ni bilo dano soglasje na Izjavo RH oziroma njeno vsebino? Ali lahko to potrdijo Švedska in ZDA, ki so bile priče AS? Kaj pa RH?
3. MZZ govori o neutemeljenih trditvah Zbora za republiko. Ni bistveno, ali so neutemeljene trditve Zbora za republiko, ampak ali so neutemeljene trditve RH! Ali bo hrvaški poskus res neuspel? RS je namreč na tem, da ratificira AS ob dejstvu Izjave RH, ki vsebuje najmanj prikrit pridržek k 3.b členu.
4. MZZ naj - namesto žalitev, s katerimi napada Zbor za republiko - predloži dokaze, na podlagi katerih bo možno utemeljeno sklepati, da je Izjava RH neresnična. Zgolj z Izjavo RS neresničnosti Izjave RH ni možno ugotoviti. Poleg tega je sama izjava RS mednarodnopravno vprašljiva v tistem delu, ko pravi, da je RS bila obveščena o hrvaški nameri.
5. Izjava RH se v svoji vsebini sama kvalificira kot dokaz nekega bilateralnega oziroma eventualno multilateralnega pogodbenega aranžmaja; ali je to res ali ne, pa je najmanj negotovo.
6. V angleški verziji AS v 3.b. členu piše »Slovenia’s junction to the High Sea«, v angleški verziji Izjave RH, ki naj bi bila dana v soglasju s slovensko stranjo, pa: »Slovenia’s claim to its territorial contact with the high seas.« RH torej pojem »junction« ne razlaga kot teritorialni stik - in to je izrecno zapisala v svoji izjavi, v kateri Sloveniji izrecno odreka teritorialni dostop (stik) z odprtim morjem! To je zapisano v hrvaškem in angleškem besedilu AS.
7. Tudi če 27. oktobra 2009 ni bilo nobenega dogovora med Kosorjevo in Pahorjem glede hrvaške izjave, ostaja nesporno dejstvo, da je RH 2 dni pred podpisom v Stockholmu svojo izjavo sprejela v Saboru in jo tudi objavila na spletnih straneh urbi et orbi. To je bil jasno objavljen pogoj za podpis. Kako je na to odreagirala Slovenija? Pahor je AS podpisal kljub vsemu temu in s svojim podpisom implicite povedal, da ga ta izjava ne moti. Zato dejansko soglasje glede 3.b člena v času podpisa sploh ni bilo potrebno. Če bo RS sedaj ratificirala AS, bo povsem jasno, da soglasje ni potrebno niti za ratifikacijo!
Pravni Učinki Izjave RH
8. MZZ govori o tem, da Izjava RH ne bo imela učinkov. Učinki bodo odvisni od ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga bo ugotovilo Arbitražno sodišče. Učinkov v primeru ratifikacije AS ne bo enostransko določila RS. O jasnosti Izjave RS in o jasnosti Izjave RH bo v primeru ratifikacije AS odločilo Arbitražno sodišče. Zakaj RS ratificira AS ob nerazjasnjenem dejanskem stanju glede prevzetih mednarodnih obveznosti?
9. Izjava RS po eni strani pravi, da enostranska izjava k arbitražnemu sporazumu nima učinka, po drugi strani pa Izjava RS in Pahor trdita, da ima RH - in RS - vso pravico do enostranske izjave. Temu se reče konfuzno in konfliktno pravno stališče države.
10. Vsem, ki se oglašajo v zvezi z enostranskimi izjavami in poznavalsko ter zelo hrabro ocenjujejo Izjavo RH, svetujemo, da si najprej zelo skrbno preberejo »Guiding Principles applicable to unilateral declarations of States capable of creating legal obligations« [Vodilna načela, ki se uporabljajo za enostranske deklaracije držav, ki so sposobne ustvariti pravne obveznosti]. Ta Načela je sprejela Komisija za mednarodno pravo Organizacije Združenih narodov leta 2006 in odražajo bodisi mednarodno običajno pravo bodisi splošna pravna načela. Pričakujemo, da bodo svoje domnevno strokovne izjave, ki so jih posredovali javnosti in svojim naročnikom preklicali ali vsaj relativizirali.